krōgu-?

krōgu-?
*krōgu-?
germ., Substantiv:
nhd. Schenke, Krug ( Maskulinum) (2);
ne. inn;
Rekontruktionsbasis: got., ahd.;
Etymologie:
unbekannt;
Weiterleben:
got. *krūk-a, stark. Femininum (ō), Krug;
Weiterleben:
ahd. kruog* (1) 18, stark. Maskulinum (i), Krug (Maskulinum) (1), Flasche, Topf;
mhd. kruoc, stark. Maskulinum, Krug (Maskulinum) (1);
nhd. Krug, Maskulinum, Krug (Maskulinum) (1), DW 11, 2431;
Weiterleben:
s. ahd. krugula* 7, stark. Femininum (ō)?, schwach. Femininum (n)?, Topf, Gefäß, Krug (Maskulinum) (1)

Germanisches Wörterbuch . 2014.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Schlagen Sie auch in anderen Wörterbüchern nach:

  • vrtéti — ím nedov. (ẹ í) 1. delati, da se kaj giblje okoli svoje osi: voda vrti mlinsko kolo; vrteti na ražnju; vrteti z roko; hitro, počasi vrteti / vrteti vrtiljak 2. delati, da se kaj giblje okoli svoje osi v manjših, krajših premikih: vrteti radijski …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • króg — a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ga omejuje krožnica: izračunati obseg, ploščino kroga; polmer kroga; središče kroga / točka na obodu kroga / istosrediščni krogi // sklenjena krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krog s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krožíti — in króžiti im nedov. (ȋ ọ) 1. gibati se po kakem ustaljenem, sklenjenem, krogu ali elipsi podobnem tiru: zemlja kroži; sateliti krožijo okrog zemlje / v vesolju krožijo zvezde / točka kroži po obodu kroga // krožno se gibati: zrak kroži; voda… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okóli — prisl. (ọ̑) 1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okoli stoji vrsta stebrov; okoli se zavrteti / okoli se obrniti, ozreti / ekspr.: okoli in okoli je gosta živa meja; okoli in okoli se zasukati // izraža… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okróg — tudi okròg óga m (ọ̑; ȍ ọ) zastar. 1. okrožje: to mesto je središče okroga / vojaški okrog 2. področje, območje: petelin je pregnal vsakega tekmeca iz svojega okroga / zanj ni lepšega dekleta v okrogu zemlje ● zastar. stati v okrogu v krogu… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • króginkróg — in króg in króg [krok ] prisl. (ọ̑ ọ̑) nav. ekspr. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: kroginkrog so izkopali jarke / kroginkrog je sama ravnina in króg in króg [krok ] predl. (ọ̑ ọ̑) z rodilnikom, nav. ekspr.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okróglast — 1 a o prid. (ọ) 1. podoben krogu: okroglasti listi / mož z okroglastim obrazom / lik okroglaste oblike // po obliki prereza precej podoben krogu: žival s podolgovatim, okroglastim telesom 2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • plôskati — am nedov. (ȏ) 1. udarjati z dlanjo ob dlan: otroci so stali v krogu in ploskali // z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje: gledalci so navdušeno ploskali / ploskati govorniku, igralcem // ekspr. izražati navdušenje,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zakolobáriti — im dov. (á ȃ) ekspr. 1. narediti pri premiku krogu podobno pot; zakrožiti: pes zakolobari okrog dreves / zakolobariti v krogu / zakolobariti z dežnikom 2. začeti hoditi v kolobarjih, krogih: moral se je držati steze, sicer bi zakolobaril //… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zavrtéti — ím dov. (ẹ í) 1. narediti, da se kaj giblje okoli svoje osi: dvignili so zapornico in voda je zavrtela mlinsko kolo; hitro, počasi zavrteti / zavrteti vrtiljak; pren., ekspr. kolesa zgodovine ne moreš zavrteti nazaj 2. narediti, da se kaj giblje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”