krōga?

krōga?
*krōga?
germ., Substantiv:
nhd. Schenke, Krug ( Maskulinum) (2);
ne. inn;
Rekontruktionsbasis: got., ae., afries., as., ahd.;
Etymologie:
idg.?;
Weiterleben:
got. *krūk-a, stark. Femininum (ō), Krug;
Weiterleben:
ae crocc, crocca, Maskulinum, Topf, Gefäß;
mnd. krucke, Femininum, Krug (Maskulinum) (1);
an. krukk-a, schwach. Femininum (n), Krug (Maskulinum) (1);
Weiterleben:
ae. crōg (1), crōh (3), Maskulinum, Krug (Maskulinum) (1), Gefäß;
Weiterleben:
afries. kroch-a 4, schwach Maskulinum (n), Feuerbecken;
nnordfries. krog, kraag, krück;
Weiterleben:
as. krūka* 4, schwach. Femininum (n), Krug (Maskulinum) (2);
Weiterleben:
ahd. krūhha* 2, krucha*, schwach. Femininum (n), Krug (Maskulinum) (1)

Germanisches Wörterbuch . 2014.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Schlagen Sie auch in anderen Wörterbüchern nach:

  • króg — a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ga omejuje krožnica: izračunati obseg, ploščino kroga; polmer kroga; središče kroga / točka na obodu kroga / istosrediščni krogi // sklenjena krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krog s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okrógel — gla o [ǝu̯] prid. (ọ) 1. ki ima obliko kroga: rastlina z okroglimi listi; plošča je okrogla; deblo je v prerezu okroglo / ima okrogel obraz, okrogle oči / pecivo okrogle oblike // ki ima v prerezu obliko kroga ali dela kroga: okrogel steber /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zakrožíti — in zakróžiti im dov. (ȋ ọ) 1. začeti krožiti: okrog zemlje bo zakrožil nov satelit / zrak spet zakroži 2. nav. ekspr. narediti pri premiku krogu podobno pot: nad njimi zakroži orel / plesalca zakrožita nekajkrat po dvorani / zakrožiti s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • epicikloída — e ž (ȋ) geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po zunanji strani drugega kroga …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hipocikloída — e ž (ȋ) geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po notranji strani drugega kroga …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izsèk — éka m (ȅ ẹ) 1. prostor, ki je izsekan: proga poteka po globokem izseku 2. posamezen del, izsekan, izločen iz česa: izsek kosti / razstava je le ozek izsek slikarjevega dela; drama prikazuje izsek iz vaškega življenja / dogajanje v romanu je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jêdro — a s (é) 1. notranji del semena: pregriznila je zrno, jedro je bilo že trdo; jedro in lupina / redko tolkla sta orehe in jedla jedra jedrca; pren. Poznam nekaj njegovih kolegov, povsem praznih ljudi, brez čustev in fantazije. Sama lupina brez… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krožíti — in króžiti im nedov. (ȋ ọ) 1. gibati se po kakem ustaljenem, sklenjenem, krogu ali elipsi podobnem tiru: zemlja kroži; sateliti krožijo okrog zemlje / v vesolju krožijo zvezde / točka kroži po obodu kroga // krožno se gibati: zrak kroži; voda… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obòd — óda m (ȍ ọ) 1. zunanji del kakega predmeta, navadno okroglega: kamnit obod pri vodnjaku; obložiti obod tople grede; popraviti obod škafa; dno in obod posode / obod kolesa // temu podobna priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obróč — a m (ọ̑) 1. ozka ploščata priprava v obliki kroga, s katero se a) stiskajo, povezujejo posode: obroč je počil; izdelati obroč; nabijati obroče na sode; leseni, železni obroči; velik obroč; žalost ji stiska srce kot obroč b) obdajajo kolesa:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”