skúpen — pna o prid. (ū) 1. pri katerem je udeleženih več ljudi: nalogo so opravili s skupnim naporom; skupen obisk razstave; hodili so na skupne sprehode; navajati otroke na individualno in skupno igro; druži jih skupno delo; gostje so imeli skupno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
enôten — tna o prid. (ó) 1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto: podjetji imata enotno upravo; enotno poveljstvo za vse oddelke / izdelati za mesto enoten urbanistični načrt; enoten program za razvoj turizma / država ima enoten jezik // za vsakega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brakáda — e ž (ȃ) lov. skupen lov z braki: iti na brakado; brakada na zajce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúžen — žna o prid. (ú ū) 1. knjiž. pri katerem je udeleženo več ljudi; skupen: hodili smo na družne sprehode; pren. ustvarjena sta za družno pot // nav. dv. in mn. združen, složen: družna v težavah in veselju 2. star. ki živi v kolektivu, v družbi;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvojênje — a s (é) tekst. združevanje dveh ali več pramenov v skupen pramen: dvojenje preje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvojílen — lna o prid. (ȋ) tekst. ki združuje dva ali več pramenov v skupen pramen: dvojilni stroj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvojíti — ím nedov. (ȋ í) 1. tekst. združevati dva ali več pramenov v skupen pramen: nit v predilnici dvojijo, da postane močnejša; trdnost preje povečamo, če jo dvojimo 2. redko množiti, večati: bučno navijanje gledalcev mu je dvojilo moči 3. redko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frónta — e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
globálen — lna o prid. (ȃ) publ. 1. celoten, skupen: globalni prejemki; globalna površina gozdov; globalno zvišanje mezd / globalne raziskave problema ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti / napisal je globalno in zelo ostro kritiko 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gónja — e ž (ọ) 1. glagolnik od goniti: gonja živine na pašo / uporabiti moč potoka za gonjo mlinskih koles / le kako zmore vse to delo pri taki naglici in gonji 2. močno, organizirano delovanje proti čemu: končati, začeti gonjo; časopisna, politična… … Slovar slovenskega knjižnega jezika